Ta izlet se je odvijal že 25. avgusta, vendar sem bil preveč len, da bi prej objavil par fotk. Spet sva bila sama z Anjo, prijateljem se zadnje čase ne da hoditi v hribe.
Štartala sva iz doline vrat.
Čez prag so se na Triglav valile trume planincev. Čisto preveč za moj okus.
Mahnila sva jo proti Luknji, kjer je bilo gneče manj. Še vedno pa sva srečal kakšen ducat ljudi.
Prvi postanek in čas za poziranje.
Pogled na dolino Vrata.
Prva prostorska slika tega dneva. Vse so na ogled na standardnem mestu. Iz Luknje sva krenila proti Bovškem Gamsovcu. Za to pot se tistega dne ni odločilo prav veliko ljudi. Srečala sva le nekaj planincev, ki so se spuščali proti Luknji.
Na grebenu naju je pričakal kozorog, ki ni bil prav nič plašen. Ponosno je poziral, tudi ko sem se mu približal na vsega 5 metrov. Bliže nisem hotel, da ga nebi razjezil. :) Škoda da je bilo tako oblačno vreme in je zato slika malo dolgočasna.
Gamsovec je premagan. Čaka naju spust do Križkih podov.
Prostorska slika z vrha Gamsovca.
Razgled na dolino Trente iz Pogačnikovega doma na Križkih podih. Tu naju je čakalo prvo presenečenje tistega dne. Pot na Razor je bila zaradi plazu zaprta zato sva se odločila osvojit še Križ in se čez Sovatno vrniti v Vrata.
Vzpon na Križ nudi čudovite razglede. Gamsovec, v ozadju njegov višji kolega Triglav.
Zgornje Križko jezero, v ozadju spet Triglav.
Ko sva prišla na greben se je odprl pogled proti Kranjski gori.
Na Križu. V ozadju Stenar in triglav.
Prostorska slika iz Križa. Razor, Škrlatica in Stenar so kot na dlani. Tudi Gamsovec, Triglav, Pihavec in ostali niso daleč.
Pri sestopu iz Križa pa sva naletela na drugo presenečenje tiste sobote. Namesto da bi sestop opravila po isti poti kot vzpon, sva pot nadaljevala po vrhu in kmalu prišla na brezpotje. Pot ni nič kaj prijetna, polna drobirja in deloma izpostavljena. Morala bi se obrniti pa sva kar nekako mislila da bova kmalu lahko spustila na pot, ki sva jo ves čas gledala 30 metrov nižje. Na koncu sva morala plezati po rjavi grapi na zgornji sliki. Nauk: ne hodi po nemarkiranih poteh. Če slučajno zaideš se takoj vrni na markirano pot.
Po plezalni avanturi sva jo samo še mahnila čez Sovatno nazaj v vrata.
Pot v dolino je še dolga.
Anja vam pošilja lepe pozdrave iz doline Vrata. Za celotno turo sva porabila približno 12 ur, od tega sva se dobro uro izgubljala v Križu.
Ta vikend pa sva s sodelavcem osvojila Rjavino. Poročilo sledi.
torek, september 04, 2007
Izlet v alpe: Gamsovec in Križ
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
6 komentarjev:
Super, kaj naj rečem. Peleng rulz. :))
Nemarkirane poti so bolj zanimive, ker je še manj ljudi. Je pa res, da moraš vedeti, kje hodiš ;)
Drugače pa zanimivo, kako je svet majhen :D
Odlična foto-reportaža. Fotke so sploh dobre.
Tudi mi2 se raje odpraviva kar sama, ker najti čas s prijatelji in se uskladiti te pripelje, da pol nikamor ne greš.
Je pa fajna tura in kr dolga. Fotke in razgled - fantastično.
Hvala za komentraje. Ana tvoj komentar me je spomnil da imam nekje en tvoj mail na katerega še nisem odgovoril (mal sem len za take reči).
Seamus, daj mi še kakšen namig da ugotovim kdo si. Iz tvojega bloga mi te ni uspelo identificirati.
Uf, res lepo. Že vem v katero smer jo moram še obrati :)
Objavite komentar