Velika planina

Anja še ni bila na Veliki planini, zato sva se konec oktobra odpravila tja. Zjutraj je bilo vreme bolj tiki tiki, vendar sva domnevala da je oblačnost nizka in se polna energije odpravila na pot. Izbrala sva pot iz Stahovice. Začetek je bil bolj meglen.






Vendar sva kmalu prilezla iz megle in začela uživati v soncu.


Na Veliki planini je bilo prav lepo. Opravila sva se do Jarškega doma in naprej do Marije snežne. Do zelenega roba pa nisva prišla.




Še pogled na Kamniške alpe in kmalu sva bila nazaj v dolini.


Za konec pa še nekaj obveznih prostorskih slik.




Jutri odhajam v London, upam na lepo vreme in čim manj komplikacij na letališčih.

Roblek in Begunjščica

Še en skoraj mesec star izlet mi je ostal med osnutki. Z Anjo sva se odpravila na Roblek in naprej proti Velikemu vrhu na Begunjščici. Vreme je bilo prav dramatično, snega pa tudi že kar nekaj.

Že na planinci so bila tal malo pobeljena.


Proti Robleku pa ga je bilo že do gležnjev.


Razgled iz Robleka je bil fantastičen.


Bled, Pokljuka, v ozadju Triglav.








Proti Velikemu vrhu je kar fino pihalo, pa tudi vedno bolj se je oblačilo.


Anja na vrhu, kjer sva samo obrnila, saj je prav nesramno pihalo.


Ob povratku sva srečala gamse in ob takih trenutkih mi je žal da s seboj nimam poštenega teleobjektiva.


Naletela sva tudi na neke ptice, ki jih ne znam identificirati.


Hitro sva se spustila do Robleka, kjer sva si privoščila ričet (imajo res dobrega, priporočam!). Potem pa hitro nazaj do Drage, proč od snega in nazaj v jesenske barve.


Na Robleku sem naredil celo prostorsko sliko, čeprav sem bil tam že tolikokrat.

Foto izlet v prekmurje

Zadnje čase sem zaradi različnih obveznosti s strani službe in urejanja stanovanja bolj malo aktiven. Nabralo se je kar nekaj materiala še iz konca oktobra, prvi v vrsti pa je foto izlet v prekurje, ki so ga organizirali spletni portal e-fotografija, digifot, ter HP. (Pre)zgodaj smo se iz mrzle Ljubljane odpravili proti Ptuju, Ljutomeru ter Lendavi. Na Ptuju in v Ljutomeru smo slikali v Lendavi pa jedli ter si ogledali izdelavo foto knjig.

Eden od številnih mostov na Ptuju.


Kolega Tadej v akciji.


In še enkrat.


Ptuj.




Cerkev v Ljutomeru. Slikano s pelengom in defishano.


Petra hvala za poziranje. S to sliko sem zmagal na ex-tempore in si prislužil foto knjigo. (ki jo moram še naročiti :))


Za konec pa še dve prostorski sliki. Ostale si lahko ogledate tukaj.



Take care!

12. Ljubljanski maraton

Štartal, tekel, pretekel.

21 km

1:39:12

Moker in zadovoljen !!!

Planina Korošica in Baba

Tale objava se mi že nekaj časa valja med drafti, od samega izleta pa je minilo že skoraj mesec dni. Konec septembra so bili vrhovi še jesensko zeleni, sedaj pa so že zimsko beli. Destinacija je bila planina Korošica in potem še Baba. Vreme je bilo prav kičasto in takšne so tudi slike:

Štart ture je malo naprej od Podljubelja, samo malo se vzpnemo pa že lahko občudujemo Ljubelj in vrhove nad njim.


Pozerka Anja gre varno čez "brv".


Pogled na Babo iz planine Korošice.


Sonce v oči ... oz. v objektiv.



Vrtača v objemu smrek.



Planina Korošica je primerna destinacija za družinski izlet.


Baba pa niti ne, čeprav sva srečala kaj nekaj družin. Nekdo je otročička nosil kar na hrbtu. Dober trening.

Pogled na Begunjščico, Triglav (v ozadju), Stol in Vrtačo.



In še malo bližje.


Sonce ni štedilo svojih moči.


Pozer Točko. Foto by Anja.


Planina daleč spodaj.


Za konec pa še malo igranja z vodo.


Sledi poročilo iz foto ekskurzije v Lendavo in Analiza višine snežne odeje na Robleku in Begunjščici.

Češka koča in Vratca

Po več kot mesecu dni se zopet oglašam. Kaj pretresljivo novega se v mojem življenju ni zgodilo. Še vedno se rad potepam po hribih in fotografiram. Na ogled vam postavljam nekaj slik iz pohoda na Češko kočo in Vratca.

Štartali smo že zgodaj zjutraj (ob 6ih, nismo taki ekstremisti kot Okli). Glede na to da je imel prejšnji večer prijatelj ohcet sva bila z Anjo še malo utrujena.


Vendar je utrujenost kmalu minila in dokaj hitro smo nadaljevali pot.


Pogled proti Jezerskem iz Češke koče.


Češka koča in mogočne Alpe. Po planu bi se morali vzpeti na Kočno, vendar smo zaradi poledenele poti nadaljevali proti Vratcem.


Naš novi cilj.


Ki smo ga hitro osvojili.

Rjavina

Prejšnji teden je v soboto padla odločitev, da se s sodelavcem končno osvojiva Rjavino. Pot se je začela že ob pol šestih ko sva startala iz Dvorske vasi. Že na avtocesti pri Jesenicah sva doživela prvo presenečenje. V avto je pri dobrih 130km/h priletela manjša vrana. V Kotu sva ugotovila da se je kar dobro zagozdila v masko avtomobila. Aleš jo je s palico rešil objema pločevine. Ob pol sedmih sva začela pot proti vrhu.

Aleš pri odstranjevanju nepričakovanega štoparja.

Pogled proti cilju.

Poziranje pred steno.

Sonce je že obsijalo stene. Luna pa še vedno vztraja.

Dolina Kot. Tu nekje sva se usmerila v steno in pot nadaljevala po plezalni poti, ki je dokaj kratka, vendar kar zahtevna in vetrovna.

Pogled proti Triglavu, v ospredju Staničev dom.

Okno, na levi je še eno, ki se na sliki ne vidi. Skozenj je lep pogled na Kot.

Kot, levo Vrata, v ozadju Mojstrana, Dovje, Kepa, Dovška Baba.

Dežela: Radovljica, Lesece, Bled, Dvorska vas :)

Stenar in prijatelji.

Osvojena stena. Spust sva opravila po grebenu in ekspresno zavila v dolino Kot.

Še malo je do doline, tja sva prišla ob pol dveh. Za celotno turo sva porabila 7 ur.