Dovška baba

V nedeljo je bilo vreme ravno pravšnje za en kratek vzpon. Okoli 10ih kličem Anjo ... gremo na Dovško babo ... OK. Kličem še Andreja ... OK, Irena gre tudi. Vmes se zbudi še bratec, mal jezen če smo mislili iti kar brez njega in Ane. In smo šli ob 11.30 smo štartali nekje blizu planine Ravne. (ja mal smo bli leni, Ana je imela povno učenja pred sabo, pa še mal pozno je bilo da bi štartali iz Dovja). Andrej in Irena sta s sabo vzela še Baša (en lušten kuža). No dovolj besed, oglejte si par fotk. Najprej koča pod babo:


in razgled na Mojstrano in predvsem julijce.


Brat mal priganja (ubistvu ne, samo zgledat tako):


Bašu je dolgčas ko nas mora čakat:


Smo že skoraj na vrhu:


Na vrhu smo ostali samo kakšno minutko. Prav nemarno je pihalo. Sam se poslikal še prostorsko sliko.


In že smo na koncu poti:


Za popoln konec tedna sva šla z Anjo zvečer še v savno in potem na obvezno temno laško v bazo.

Enjoy!