Tocko's photos

London

2008-01-04T16:17:00.000+01:00

Že nekaj časa nisem ničesar objavil. Vzrokov za to je več, od pomanjkanja volje do odpovedi moje 300tke. V prejšnji objavi sem omenil da se odpravljam v London. Nadejal sem si veliko dobrih fotografij in prostorskih slik, nesreča pa je hotela da mi je že drugi dan odpovedal fotoaparat (crknil je zaklop). Tako sem glavnino slik naredil z mobilcem in so bolj za spomin kot za kaj bolj resnega.

Naša soba v Central Hostlu. Štije pogradi, miza in umivalnik. 10€ / noč / osebo.

"The Box".

Pred hostlom.

Travolta in jaz. Baje sva si mal podobna.

Vse naslednje fotke so bolj akvareli. To je nažalost največ kar zmore moj mobilnik. Akvarij.

Apple store. Zelo impresivno.

Še enkrat naš hostel.

Bratec jaha leva.

Tate Modern. Ogledali smo si jo tudi bližje. Nisem bil navdušen.

Tower Bridge. Imeli smo srečo in ga videli kako se divguje. Nažalost mi ga takrat ni uspelo slikati.

Greenwich.

Katedrala svetega Pavla. Kupola je druga največja na svetu.

Big Ben. Čež 5 minut se je ulilo.

Buckinghamska palača. Je že scalo.

British Museum of Natural History.

Vhod v Tate Modern. Punce pozirajo.

Millenium Bridge. V ozadju St. Pauls.

Liverpool station. Gužva za popizdit.

Velika planina

2007-11-08T12:31:00.000+01:00

Anja še ni bila na Veliki planini, zato sva se konec oktobra odpravila tja. Zjutraj je bilo vreme bolj tiki tiki, vendar sva domnevala da je oblačnost nizka in se polna energije odpravila na pot. Izbrala sva pot iz Stahovice. Začetek je bil bolj meglen.

Vendar sva kmalu prilezla iz megle in začela uživati v soncu.

Na Veliki planini je bilo prav lepo. Opravila sva se do Jarškega doma in naprej do Marije snežne. Do zelenega roba pa nisva prišla.

Še pogled na Kamniške alpe in kmalu sva bila nazaj v dolini.

Za konec pa še nekaj obveznih prostorskih slik.

Jutri odhajam v London, upam na lepo vreme in čim manj komplikacij na letališčih.

Roblek in Begunjščica

2007-11-08T12:22:00.000+01:00

Še en skoraj mesec star izlet mi je ostal med osnutki. Z Anjo sva se odpravila na Roblek in naprej proti Velikemu vrhu na Begunjščici. Vreme je bilo prav dramatično, snega pa tudi že kar nekaj.

Že na planinci so bila tal malo pobeljena.

Proti Robleku pa ga je bilo že do gležnjev.

Razgled iz Robleka je bil fantastičen.

Bled, Pokljuka, v ozadju Triglav.

Proti Velikemu vrhu je kar fino pihalo, pa tudi vedno bolj se je oblačilo.

Anja na vrhu, kjer sva samo obrnila, saj je prav nesramno pihalo.

Ob povratku sva srečala gamse in ob takih trenutkih mi je žal da s seboj nimam poštenega teleobjektiva.

Naletela sva tudi na neke ptice, ki jih ne znam identificirati.

Hitro sva se spustila do Robleka, kjer sva si privoščila ričet (imajo res dobrega, priporočam!). Potem pa hitro nazaj do Drage, proč od snega in nazaj v jesenske barve.

Na Robleku sem naredil celo prostorsko sliko, čeprav sem bil tam že tolikokrat.

Foto izlet v prekmurje

2007-11-08T11:12:00.000+01:00

Zadnje čase sem zaradi različnih obveznosti s strani službe in urejanja stanovanja bolj malo aktiven. Nabralo se je kar nekaj materiala še iz konca oktobra, prvi v vrsti pa je foto izlet v prekurje, ki so ga organizirali spletni portal e-fotografija, digifot, ter HP. (Pre)zgodaj smo se iz mrzle Ljubljane odpravili proti Ptuju, Ljutomeru ter Lendavi. Na Ptuju in v Ljutomeru smo slikali v Lendavi pa jedli ter si ogledali izdelavo foto knjig.

Eden od številnih mostov na Ptuju.

Kolega Tadej v akciji.

In še enkrat.

Ptuj.

Cerkev v Ljutomeru. Slikano s pelengom in defishano.

Petra hvala za poziranje. S to sliko sem zmagal na ex-tempore in si prislužil foto knjigo. (ki jo moram še naročiti :))

Za konec pa še dve prostorski sliki. Ostale si lahko ogledate tukaj.

Take care!

12. Ljubljanski maraton

2007-10-30T10:51:00.000+01:00

Štartal, tekel, pretekel.

21 km

1:39:12

Moker in zadovoljen !!!

Planina Korošica in Baba

2007-10-12T12:40:00.000+02:00

Tale objava se mi že nekaj časa valja med drafti, od samega izleta pa je minilo že skoraj mesec dni. Konec septembra so bili vrhovi še jesensko zeleni, sedaj pa so že zimsko beli. Destinacija je bila planina Korošica in potem še Baba. Vreme je bilo prav kičasto in takšne so tudi slike:

Štart ture je malo naprej od Podljubelja, samo malo se vzpnemo pa že lahko občudujemo Ljubelj in vrhove nad njim.

Pozerka Anja gre varno čez "brv".

Pogled na Babo iz planine Korošice.

Sonce v oči ... oz. v objektiv.

Vrtača v objemu smrek.

Planina Korošica je primerna destinacija za družinski izlet.

Baba pa niti ne, čeprav sva srečala kaj nekaj družin. Nekdo je otročička nosil kar na hrbtu. Dober trening.

Pogled na Begunjščico, Triglav (v ozadju), Stol in Vrtačo.

In še malo bližje.

Sonce ni štedilo svojih moči.

Pozer Točko. Foto by Anja.

Planina daleč spodaj.

Za konec pa še malo igranja z vodo.

Sledi poročilo iz foto ekskurzije v Lendavo in Analiza višine snežne odeje na Robleku in Begunjščici.

Češka koča in Vratca

2007-10-10T10:26:00.000+02:00

Po več kot mesecu dni se zopet oglašam. Kaj pretresljivo novega se v mojem življenju ni zgodilo. Še vedno se rad potepam po hribih in fotografiram. Na ogled vam postavljam nekaj slik iz pohoda na Češko kočo in Vratca.

Štartali smo že zgodaj zjutraj (ob 6ih, nismo taki ekstremisti kot Okli). Glede na to da je imel prejšnji večer prijatelj ohcet sva bila z Anjo še malo utrujena.

Vendar je utrujenost kmalu minila in dokaj hitro smo nadaljevali pot.

Pogled proti Jezerskem iz Češke koče.

Češka koča in mogočne Alpe. Po planu bi se morali vzpeti na Kočno, vendar smo zaradi poledenele poti nadaljevali proti Vratcem.

Naš novi cilj.

Ki smo ga hitro osvojili.

Rjavina

2007-09-07T06:31:00.000+02:00

Prejšnji teden je v soboto padla odločitev, da se s sodelavcem končno osvojiva Rjavino. Pot se je začela že ob pol šestih ko sva startala iz Dvorske vasi. Že na avtocesti pri Jesenicah sva doživela prvo presenečenje. V avto je pri dobrih 130km/h priletela manjša vrana. V Kotu sva ugotovila da se je kar dobro zagozdila v masko avtomobila. Aleš jo je s palico rešil objema pločevine. Ob pol sedmih sva začela pot proti vrhu.

Aleš pri odstranjevanju nepričakovanega štoparja.

Pogled proti cilju.

Poziranje pred steno.

Sonce je že obsijalo stene. Luna pa še vedno vztraja.

Dolina Kot. Tu nekje sva se usmerila v steno in pot nadaljevala po plezalni poti, ki je dokaj kratka, vendar kar zahtevna in vetrovna.

Pogled proti Triglavu, v ospredju Staničev dom.

Okno, na levi je še eno, ki se na sliki ne vidi. Skozenj je lep pogled na Kot.

Kot, levo Vrata, v ozadju Mojstrana, Dovje, Kepa, Dovška Baba.

Dežela: Radovljica, Lesece, Bled, Dvorska vas :)

Stenar in prijatelji.

Osvojena stena. Spust sva opravila po grebenu in ekspresno zavila v dolino Kot.

Še malo je do doline, tja sva prišla ob pol dveh. Za celotno turo sva porabila 7 ur.

Izlet v alpe: Gamsovec in Križ

2007-09-04T16:55:00.000+02:00

Ta izlet se je odvijal že 25. avgusta, vendar sem bil preveč len, da bi prej objavil par fotk. Spet sva bila sama z Anjo, prijateljem se zadnje čase ne da hoditi v hribe.

Štartala sva iz doline vrat.

Čez prag so se na Triglav valile trume planincev. Čisto preveč za moj okus.

Mahnila sva jo proti Luknji, kjer je bilo gneče manj. Še vedno pa sva srečal kakšen ducat ljudi.

Prvi postanek in čas za poziranje.

Pogled na dolino Vrata.

Prva prostorska slika tega dneva. Vse so na ogled na standardnem mestu. Iz Luknje sva krenila proti Bovškem Gamsovcu. Za to pot se tistega dne ni odločilo prav veliko ljudi. Srečala sva le nekaj planincev, ki so se spuščali proti Luknji.

Na grebenu naju je pričakal kozorog, ki ni bil prav nič plašen. Ponosno je poziral, tudi ko sem se mu približal na vsega 5 metrov. Bliže nisem hotel, da ga nebi razjezil. :) Škoda da je bilo tako oblačno vreme in je zato slika malo dolgočasna.

Gamsovec je premagan. Čaka naju spust do Križkih podov.

Prostorska slika z vrha Gamsovca.

Razgled na dolino Trente iz Pogačnikovega doma na Križkih podih. Tu naju je čakalo prvo presenečenje tistega dne. Pot na Razor je bila zaradi plazu zaprta zato sva se odločila osvojit še Križ in se čez Sovatno vrniti v Vrata.

Vzpon na Križ nudi čudovite razglede. Gamsovec, v ozadju njegov višji kolega Triglav.

Zgornje Križko jezero, v ozadju spet Triglav.

Ko sva prišla na greben se je odprl pogled proti Kranjski gori.

Na Križu. V ozadju Stenar in triglav.

Prostorska slika iz Križa. Razor, Škrlatica in Stenar so kot na dlani. Tudi Gamsovec, Triglav, Pihavec in ostali niso daleč.

Pri sestopu iz Križa pa sva naletela na drugo presenečenje tiste sobote. Namesto da bi sestop opravila po isti poti kot vzpon, sva pot nadaljevala po vrhu in kmalu prišla na brezpotje. Pot ni nič kaj prijetna, polna drobirja in deloma izpostavljena. Morala bi se obrniti pa sva kar nekako mislila da bova kmalu lahko spustila na pot, ki sva jo ves čas gledala 30 metrov nižje. Na koncu sva morala plezati po rjavi grapi na zgornji sliki. Nauk: ne hodi po nemarkiranih poteh. Če slučajno zaideš se takoj vrni na markirano pot.

Po plezalni avanturi sva jo samo še mahnila čez Sovatno nazaj v vrata.

Pot v dolino je še dolga.

Anja vam pošilja lepe pozdrave iz doline Vrata. Za celotno turo sva porabila približno 12 ur, od tega sva se dobro uro izgubljala v Križu.

Ta vikend pa sva s sodelavcem osvojila Rjavino. Poročilo sledi.

Panning, avtocesta in voda

2007-09-04T15:37:00.000+02:00

En smešen naslov, vendar točno s tem sem se ubadal med nedeljskim sprehodom po Jesenicah.

Malo obdelana avtocesta.

Malo vode.

In veliko učenja panninga. Teh nekaj fotk mi je še najbolj uspelo. Morda bi moral vseeno malo skrajšati čas osvetlitve, saj je na nekaterih oster le del avtomobila.

That's all folks.

Kostanjevica in okolica - prostorske slike

2007-08-22T21:19:00.001+02:00

Same prostorske slike so na moji strani. Tokrat sem se prvič malo bolj resno podal v slikanje prostorskih slik v HDR tehniki. Vsaka slika je sestavljena iz 18ih slik. (običajna prostorska slika je sestavljena iz 6ih slik). To je 3x6 slik (ena -2EV, ena 0EV in še ena +2EV). S programom PTGui sem naredil panorame in tudi samo hdr prostorsko sliko. Kasneje se je izkazalo da hdr datoteke generirane s PTGuijem ne dajejo dobrih rezultatov pri tone mappingu v PS ali Photomatixu, zato sem s PTGuijem kreiral 3 ločene layerje (spet -2,0 in 2EV) in iz njih naredil hdr datoteko in tonemapping v Photomatixu.

Prav tonemapping mi je povzročal največ težav. Nekako je težko dobiti tisto pravo kombinacijo vseh opcij. Enkrat je premalo kontrasta, drugič so srednji toni pretemni, barve prežive, na robu neba se pojavijo artefakti, ...

Pri tejle sem okoli drevesa dobil zelen štih, ki je verjetno posledica flare-a in bi ga moral odstraniti že pri osnovnih layerjih.

Pri tejle nisem čisto zadovoljen z barvami. Sploh cerkev ima en čuden štih.

Tale ima v sencah en čuden šum in banding (drevesa pri reki), morda je še malo presvetla, pa fant ima ene artefakte na riti, posledica opcije v Photomatixu, ki zazna premikajoče objekte pri generiranju hdr slik in preprečuje nastanek "duhcev".

Tale je pa pretemna, drugače pa ok. Nekako sem le naredil teh 5 hdr prostorskih slik. Kako se vam zdijo? Ima kdo kakšne izkušnje s tone mappingom, kakšen nasvet, ...

Kostanjevica na Krki

2007-08-17T14:36:00.000+02:00

Torek in praznično sredo sva z Anjo izkoristila za krajši oddih v Kostanjevici na Krki, bolj natančno v Ivanjšah. Namakala sva se v toplicah, se potepala po Gorjancih in pila cviček.

Cerkev Sv. Marije v Malih Vodenicah

Cistercijanski samostan, galerija Božidar Jakac, forma viva.

Še enkrat, v ozadju cerkev v Slinovcih

Malo igranja, f2.8, 200mm.

Še ena originalna.

Anja se medtem hladi v senci.

Prostorske slike sledijo, z njimi sem se poigral v HDR tehniki. Z rezultati sem navdušen, s porabo časa za pripravo ene HDR prostorske slike pa niti ne.

S kolesom čez Vršič

2007-08-09T07:33:00.000+02:00

Sam kolesarski vzpon na Vršič ni nič posebnega, če pa vzameš s sabo punco, ki ne kolesari prav veliko in kolega, ki tehta 120 kilogramov, pa se vse skupaj sprevrže v zanimiv kolesarski dan. Na hitro lahko rečem da naj je v dobrih dveh urah uspelo pribrcati na prelaz, vmes smo veliki počivali, prehitelo nas je morje kolesarjev in celo en tekač.

Anja počiva pri Ruski kapelici

Pavza malo pred ciljem. No potem smo na spodnjem parkirišču naredili še eno.

Matej in njegovi kilogrami. Svaka mu čast da je pribrcal na vrh.

Ali stari, smo že na Vršiču.

Obvezno poziranje.

Nato smo se spustili do Bovca, naredili pavzo za malico in se odpravili naprej proti Kobaridu. Pri Nadiži smo prespali v nekem "vikendu". Z Anjo sva postavila šotor, zato ker sem ga pač vlekel s sabo (prvoten plan je bil, da prespiva v kampu).

Lepo smo se najedli.

Prenočišče.

Naslednji dan sva se z Anjo zapeljala do Volarij in se pri Viliju namakala v Soči.

Sledil je še "spust" do Mosta na soči in povratek domov z vlakom. Nekaj kolegov je naslednji dan ubralo isto smer, le da niso hoteli plačati vlaka. Do Bohinja so se odpravili kar s kolesom skozi predor.

Čakanje na vlak. Nisva bila edina kolesarja s podobnimi načrti. Na vlaku je bila kar gužva.

Ena tipična železničarska fotka.

Na tem potepanju nisem nosil s seboj SLR aparata, temveč majhnega in priročnega Panasonica FX-01, ki sem si ga sposodil od staršev. Z aparatom se zelo zadovoljen, saj glede na svojo velikost in ceno nudi veliko.

Mala Mojstrovka

2007-08-06T14:32:00.000+02:00

V četrtek smo se s sodelavci odpravili na plezalni izlet na Malo Mojstrovko. Izbrali smo Hanzovo pot za vzpon in bolj prijazno južno pot za spust.

Tale post je ob enem tudi test integracije Lightbox2 v blogger. Stvar deluje dokler so slike na drugem strežniku. Slike, ki jih naložim na blogger pa ne delujejo (v neskončnost se vrti znak za nalaganje slike).

Triglav

2007-08-04T15:10:00.001+02:00

Nekaj slik iz izleta na Triglav, 21. in 22. 7. 2007.

Pogled iz Komarče.

Ko Anja zagleda kočo pri Triglavskih jezerih takoj pokliče domov in začne mami razlagati kako lepo je tu. Jaz pa nabiram plus točke ker sem jo spravil sem. :) Pozneje jih bom tudi izgubil :)

Ledvička. Še nekaj plus točk zame.

Prehodavci. Plus točke se kopičijo.

Triglav iz Kanjevca, sedaj sem zaradi napornega vzpona v žgočem soncu že izgubil nekaj plus točk.

Dolič. Tukaj sem ravno na nuli. Spust iz Kanjevca direktno na dolič ni bil prijeten.

Triglav. Obvezen krst in veselje.

Za konec pa še en svizec (brez čokolade).

Prostorske slike - Samos, Triglav, Mala Mojstrovka

2007-08-01T14:49:00.001+02:00

Da ne bom dolgovezil in za vsak izlet pisal svojega posta sem se odločil da združim prostorske slike zadnjih treh v eno objavo. Najprej Samos.

Grad nad Potamijem:

Prijazna gostilna v malem mestecu Vourliotes:

Mikro Seitani. Mala plaža do katere je pol ure hoje, do njene večje sestre (Megalo Seitani) pa še pol ure dlje. Na poti nazaj si je kolegica zvila gleženj in je komaj prepešačila do avta. Nalednji dan je bil gleženj lepe modro zelene barve. No sedaj je že ok.

Potem Triglav. Z Anjo sva od dokaj zgodnji uri izpred Savice zagrizla steno Komarče. Kmalu sva prišla do koče pri Triglavskih jezerih in se hitro odpravila naprej do Ledvičke:

Pot naju je vodila do prehodavcov, kjer se razled odpira v Trento:

Prvotni načrt je bil ubrati plezalno pot do Doliča, vendar so naju v koči posvarili da brez čelade pot ni varna (Gamsi prožijo kamenje). Zato sva se obrnila in se preko Hribaric vzpela na Kanjavec, kjer se poleg Trente odpre še pogled na Triglav:

Prespala sva v Tržaški koči na Doliču, kjer je bilo ogromno ljudi (in ena pipa iz katere je voda kapljala, ne tekla). Ker v bližini ni nobenega izvira pitne vode sva jo bila prisiljena kupiti (3€ za liter in pol)

Zjutrja sva se opravila proti Triglavu, kjer je bilo malo manj ljudi (vendar še vedno preveč za moj okus). Vsaj pot proti Kredarici je bila dokaj osamljena, kar je pomenilo malo gužvanja in srečevanja na izpostavljenih delih.

Na Kredarici sva se okrepčala in uživala v pogledu na dolino Vrat in Krme. Spustila sva se v slednjo, kjer naju je čakal prevoz. Sledil je še izlet do Bohinja, kjer sva na obali spila zasluženo pivo, pri Savici vzela avto in se proti večeru odpravila domov.

In za konec sledi še vzpon na Malo Mojstrovko. Izbrali smo Hanzovo pot, ki je odlično varovana. Adrenalin mi je sproščalo le vrtenje pri slikanju prostorskih slik v steni:

Ko prideš iz najstrmejšega del Hanzove poti se ti odpre pogleda na Vršič, Tamar, Alpe, še Kepa se vidi v ozadju:

Čisto pod vrhom pa se lepo vidita Mangart in Jalovec.

Iz vrha je razgled podoben:

Nad škrbino se odpre pogled na Vršič in Alpe:

To bo za enkrat vse. Objava običajnih fotografij iz Triglava in Male Mojstrovke pa sledi v prihodnjih dneh.

Samos

2007-07-26T09:49:00.000+02:00

Končno sem se zbudil iz lenobe in pripravil nekaj slik iz tedenskega dopusta na Samosu, kjer sem se trudil aktivno preživeti vsak dan. Otok ponuja veliko veliko različnih načinov rekreacije in sprostitve. Od ležanja na plaži in vodnih športov do kolesarjenja in planinarjenja. Veliko je muzjev, samostanov, cerkva, gradov, najde se še kakšen slap in samotna plaža. Na splošno me je presenetilo da je na otoku izredno veliko pitne vode. Dobiš jo direktno iz pipe ali pa iz vodnjakov, ki so postavljeni po mestih in predvsem po manjših gorskih vasicah.
Pokrajnia je zelo razgibana in hribovita. Najvišji vrh sega 1400 metrov nad morje. Mi smo se odpravili na malo manjši 1000 metrov visoki vrh, katerga ime mi je trenutno ušlo iz spomina. Na nekaj mestih same gore kar malo spominjajo na naše alpe in pokljuko, vse je zelo zeleno in domače.
Domačini so prijazni, sploh v manjših gorskih vasicah, ki so sicer kar dobro obisakne s strani turistov.
Omenil bi še odlične slaščičarne, kjer se da zelo poceni posladkati s torticami, sladoledi, ...

Hiter izlet - Dobrča

2007-06-25T14:40:00.000+02:00

Navkreber

Blaž in Katja

Radovljica

Točka svetlobe

Brezje, Kropa v ozadju

Tole bo za nekaj časa vse, jutri letim na Samos, pit pivo in uživat na soncu (baje bo 40+).

Karavnške panorame

2007-06-20T14:11:00.000+02:00

Sestavil sem še prostorske slike iz pohajkovanja po karavankah. Tukaj lahko prikažem le "razpete" slike v equirectangular projekciji. Za ogled pravih prostorskih obiščite mojo stran. Vsaka slika je sestavljena iz šestih fotografij (objektiv peleng fisheye). Slikano iz roke, ker za stojalo ni bilo prostora (pa tudi pretežko je). Glede na naravo slik, pa sem čisto brez problema shajal brez njega.

Izlet v ČB

2007-06-16T08:19:00.000+02:00

S pretvorbo fotografij v črnobelo tehniko nisem nikdar imel veliko opravka. Kako se vam zdi?

Golica, Kepa, Stol

2007-06-12T23:19:00.000+02:00

Tridnevni pohod po karavanških grebenih:

petek: Pristava - Golica in en krog okoli Golice, da ni bilo dolgčas. Nočitev v koči na Golici.
sobota: Golica - Kepa - Golica. Nočitev v koči na Golici.
nedelja: Golica - Stol (in sestop v Zabreznico). Nočitev v domači postelji :)

Pri vzponu na Babo se odpre lep pogled na Avstrijski del.

Med tako turo je potreben tudi počitek. Na sliki je pot proti sedlu Mlinca, v ozadju pa Plevelnice.

Isti kader še iz drugega kota.

Vračanje na Golico, v ozadju Baba.

Še enkrat brez Anje.

Po 11ih urah hoje sva končno prišla nazaj na Golico.

V nedeljo je bilo že zjutraj sončno, midva pa brez zaščite.

Belška planina, v ozadju Golica, Baba in Kepa, v glavi pa spomini na prejšnji dan, ko sva hodila po teh vrhovih.

Prihod na Belščico čez Medvedjek.

Belščica, in zopet pogled nazaj na osvojene vrhove preteklih dni.

Še s fisheyem.

In še enkrat.

In že smo na Stolu. Pogled proti Potoškemu Stolu in Vajnežu.

Na celotno turo sem vzel samo 300D s kit in fisheye (peleng) objektivoma. Vse skupaj je lepo sedlo v Lowepro Topload zoom 2, ki se je res izkazal kot pameten nakup. (hvala Okli :) ).

Prostorske slike še sestavljam, v kratkem bodo na ogled na moji strani.

Zimsko spanje

2007-06-05T09:45:00.000+02:00

Zopet me je lenoba premagala in na blogu nisem objavil ničesar skoraj pol leta. Nekakšno blogovsko zimsko spanje. Torej je čas za obnovo teh zimskih (in pomladnih) mesecev. Na hitro: smučanje, turno smučanje, tek, kolo, ...

Malo bolj v detajlih. Že Januarja, preden je padel sneg sem na poti na Dobrčo napravil ti dve sliki:

Marca smo s prijatelji zopet smučali v Les 2 Alpes. Brat je užival v skokih,

Jaz pa v slikanju panoram:

Počasi je prišla pomlad in z Anjo sva se odpravila na bicikel.

Gore pa seveda niso izostale. Koča pri izviru Završnice:

Na poti od Vrtače do stola.

Na Stol nismo prišli, temveč smo obrnili proti srednjemu vrh, med Vrtačo, Begunjščico in Stolom.

Kefalonija

2007-01-20T11:55:00.000+01:00

Končno objavljam nekaj fotk iz lanskega dopusta na Kefaloniji. Kefalonija - otok najlepših plaž v evropi se nahaja v jonskem morju. Z Anjo sva ga obiskala v začetku septembra, ko je bilo še prijetno toplo in je bila "marela" obvezen del vsakega obiska plaže.

Majhno mestece Asos:

V začetku septembra otok ni tako zelo obiskan, tako da si hitro lahko najdeš samoten kotiček na plaži. Sploh zahodni del otoka je zelo miren.

Stanovala sva v drugem največjem mestu na otoku, Lixouriju. To je bolj delavsko mestece, kjer turizem še ni tako razvit. Na splošno je zahodni del otoka še bolj "divji" in manj oblegan s strani turistov.

Podzemno jezero Melissani:

Mirtos, "kao" najlepša plaža v evropi:

Eno kolo:

Tudi na južnem delu otoka je bilo dokaj prazno:

Meni najljubša plaža na otoku, Plati Amos. Na celotni plaži si srečal max. 10 ljudi. Do nje pa vodi okoli 300 stopnic:

Še nekaj utrinkov:

Domačini so na splošno zelo verni:

Veseli december

2006-12-30T22:35:00.000+01:00

V decembru mi res ni bilo hudo. Malo sem bowlov:

Šel na Veliko planino:

V toplice (ja staram se), Ptuj in Mursko Soboto:

Poleg tega sem bil pa tudi prvič letos na smučeh (alpskih in tekaških), naredil pa sem tudi nekaj lažjih vzponov (roblek style). Samo še učit se moram začet. Januarja so izpiti. No, učenje bo počakalo na leto 2007.

Srečno in veselo 2007!

Dovška baba

2006-12-07T00:05:00.000+01:00

V nedeljo je bilo vreme ravno pravšnje za en kratek vzpon. Okoli 10ih kličem Anjo ... gremo na Dovško babo ... OK. Kličem še Andreja ... OK, Irena gre tudi. Vmes se zbudi še bratec, mal jezen če smo mislili iti kar brez njega in Ane. In smo šli ob 11.30 smo štartali nekje blizu planine Ravne. (ja mal smo bli leni, Ana je imela povno učenja pred sabo, pa še mal pozno je bilo da bi štartali iz Dovja). Andrej in Irena sta s sabo vzela še Baša (en lušten kuža). No dovolj besed, oglejte si par fotk. Najprej koča pod babo:

in razgled na Mojstrano in predvsem julijce.

Brat mal priganja (ubistvu ne, samo zgledat tako):

Bašu je dolgčas ko nas mora čakat:

Smo že skoraj na vrhu:

Na vrhu smo ostali samo kakšno minutko. Prav nemarno je pihalo. Sam se poslikal še prostorsko sliko.

In že smo na koncu poti:

Za popoln konec tedna sva šla z Anjo zvečer še v savno in potem na obvezno temno laško v bazo.

Enjoy!

Hokej in Mežakla

2006-12-04T23:10:00.000+01:00

17. Novembra sem za športno mrežo slikal hokejsko tekmo med Jesenicami in Dunajem. Kar zahtevno opravilo, sploh za mojega upehanega rebela (za nepoznavalce: fotoaparat Canon 300D)

Naslednji teden pa sva se z Anjo odpravila na Mežaklo. Lušten sprehod, na katerem ne srečaš veliko ljudi. Razgled iz Mežakle:

Takole pa iz Mežakle izgleda center Jesenic (200mm):

Tako pa na Mežakli (in tudi drugje) izgleda Anja:

Uživite!

Od poletja k jeseni

2006-11-21T18:12:00.000+01:00

En lep pozdrav, po dolgem času se spet oglašam. V teh nekaj mesecih se kaj veliko ni spremenilo. Omenil bi le, da mi je končno uspelo narediti vsaj približno spodobno domačo stran: www.markopotocnik.com Na njej najdete moje prostorske slike in ostale fotografije.

Tekom avgusta sem kar nekaj dni preživel v Ljubljani pri Anji (ona bi rekla da premalo) in tudi nekaj malega poslikal. Ker mi portreti ne gredo preveč od rok sem rajši slikal druge stvari:

V avgustu sem tudi osvojil Stol. Vzpon sem začel solistično, potem pa se na Valvazorju srečal Bluzijevi sestri in njune kolegice, ki so me potem ganjale naprej. Punce imajo kondicijo ni kaj. V zahvalo sem jih slikal pri Prešernovi koči.

Na splošno je bil to en lep dan za vzpon, morda le malo preveč vetrovn:

Razgled proti dolini je bil čudovit:

Še ena malo bolj panoramska slika:

Konec avgusta sva se z Anjo odpravila na počitnice v Kefalonijo. Priporočam vsem, ki si želijo malo bolj umirjene počitnice. Več slik iz Kefalonije bom objavil v enem od naslednjih postov. Malo za pokušino pa si poglejte najlepšo Kefalonsko plažo Mirtos:

In podzemno jezero Mellisani:

Konec septembra smo se s sodelavci namenili osvojiti Triglav. Ja, ja, ... sram me je da sem čakal skoraj 27 let da se spravim gor. Pogled iz Vrat proti Pragu:

Celotna tura je trajala dva dni, v petek smo predčasno zaključili delovni teden in se ob 14-ih zbrali v vratih. Do 6-ih smo prisopihali do Kredarice in tam prenočili (beri: popili nekaj pirov in borovničk). Naslednji dan smo se povzpeli na vrh in pot nadaljevali proti Doliču, čez Hribarice do doline triglavskih jezer. Potem smo zavili še do Zasavske koče pri prehodavcih in prehodili dolino triglavskih jezer do Komarče. K Savici smo prišli ob 18-ih, kjer nas je čakal prevoz.

Večerne barve iz Kredarice:

Vzponi so se nadaljevali v oktobru in novembru ko sva z Anjo osvojila Vrtačo, Kepo, Debelo peč in Veliki vrh nad Kofcami. Anja je bila vmes še na Stenarju, kamor jaz zaradi službe nisem mogel. (matr sem ji fovš). Na Kepi je bilo polno kavk, ki niso bile prav nič plašne:

Razgled je bil mnogo lepši na Avstrijsko stran:

Naslednja slika pa je že iz Debele Peči. Pozer pa je Anže (punce za enkrat je še frej).

Še enkrat Anže. (upam da Anja nebo preveč jezna ker njenih slik nisem objavil)

Pogled proti Radovljiški kotlini:

Za konec pa še dve sliki iz Velikega vrha nad Kofcami. Vreme je bilo malo bolj oblačno, ampak prav nič mrzlo. Prav užitek se je sprehajati po grebenu:

Še en mali planet iz Velikega vrha

To bo zenkrat vse. Uživite!

Poletje v polnem razmahu

2006-07-26T13:36:00.000+02:00

Uživam v poletju! V zadnjem mesecu sem se sončil in deskal na vodi (po domače "vejkov") na Krku, nekajkrat skočil v vodo na Bledu, dvakrat celo plaval do otoka in nazaj, Prekolesaril iz Radovljice do Bovca, se spuščal po naravnih toboganih Sušča, skočil z Bungee-jem, se povzpel na Roblek (seveda sem lub'co vzel sabo) in naprej na veliki vrh (Begunjščico).

Vmes sem si vzel čas in se nekega večera sprehodil na melišče nad Rodnami, kjer so nastale naslednje fotke:

Takole od daleč izgleda Bled:

Polja in poti so hvaležni motivi.

En kičast sončni zahod je seveda obvezen.

Tole so pa že fotke iz vzpona na Begunjščico. Pot: Draga - Preval - Veliki vrh (po kalvariji) - Roblek - Draga)

Zaslužen počitek na vrhu:

Razgled iz Robleka. Enkrat se moram na takšno turo odpraviti po dežju in ponoči, da dobim čisto ozračje in ujamem jutranjo svetlobo.

Do naslednjič: Uživite!

Pohajkovanja...

2006-06-29T19:58:00.000+02:00

... v zadnjih treh tednih. Najprej vzpon na dovško babo, ki se je končal na Kleku. Sodelujoči: Tomaž, Ana, Anja in moja malenkost.

Naslednji teden je sledila gonja na kamniško sedlo. Zelo fina tura, samo zgodaj je bilo treba vztati zaradi vročine. V planu je bil tudi vzpon na Brano, vendar je bil plan zaradi snežišč opuščen.

Tretji teden. Time to relax!!! Z Anjo sva se odpravila na Dolenjsko, kjer sva njenemu očetu uspešno znižala nivo vina v zidanici. No saj bo kmalu čas za refill. :)
Poleg tega sva se še malo namakala v Kolpi in si ogledala eno cerkev. Na splošno sem na dolenjskem zelo malo fotkal. (je bla Anja prov vesela).

Drugače je pa vročina na višku, na kolo se mi sploh ne da več. V ponedeljek sem prvič letos plaval na blejski otok (in seveda nazaj), pa nekako kaže da bom letos veliko igral beach volley. (zasluga gre Urošu).

Do naslednjič ... uživite!

En lep pozdrav!

2006-06-03T14:29:00.000+02:00

Za prvo objavo se spodobi, da se najprej predstavim. Torej moje ime je Marko, pišem se Potočnik, doma sem iz ..., rad imam ..., ..., ..., ... no tega tukaj ne boste brali (čeprav lahko povem da imam rad Anjo, ... in čokolado :)). V bistvu boste tukaj lahko bolj malo prebrali, razen če me kdaj slučajno kaj čudnega zagrabi in dobim neustavljivo željo po pisanju.

Namem tega bloga je predstavitem mojih fotografij. V bodoče bodo to tematske objave, za prvič pa objavljam en hash fotografij letošnjega leta. Enjoy.

Začnimo z eno divjo ognjeno sliko. Tole je slikano iz jeseniških rovt kamor se z Anjo pogosto odpraviva. (Potem me more pa čakat ko ne morem nehat fotkat)

Nadaljujemo v malo bolj romantičnem slogu. Ista lokacija kot prejšnja slika, drugi motiv (Anjina sestra in njen fant. Tudi onadva sta morala prenašati moje obiranje)

Da dokažem da se ne potepam samo po rovtah. Spodnja slika je nastala na robleku enega lepega zimskega dneva (samo nad 1200 metrov je bilo treba pridt :) ).

Sedaj pa prestopamo meje Slovenije. Spodnja slika je nastala v Francoskem Valmeinierju. Slikano iz balkona apartmaja. (osvetlitev je okoli 15 minut, tako da sem imel vmes šanso na toplem spiti eno hladno pivce s kolegi)

Tudi naslednja fotka je iz Valmeinierja, kjer nam je bilo tako všeč da smo si ustvarili kar lasten planet. (no v resnici je to ena sferična panorama preslikana v full frame fisheye z nagibom 45°)

in še ena (zadnja) iz Valmeinierja. Res je blo fajn. (Samo vreme pa ni bilo ves čas tako kot na fotkah). Aja, pa Anja je imela poškodvano nogo (sankanje, kriv jaz, ne znam zavijat press), tako da ni mogla smučat, zato je morda boljš če rečem, da je bilo pogojno fajn. (čeprav je bilo v resnic res super, a ne Anja?)

In že smo spet doma, natančneje v rovtah. (ravnokar sem pogruntal da se tam res veliko zadržujem)

Tale je pa že kar frišna, izpred 14 dni. Subjekt mučenja (pejt mal levo, sam še mal, preveč, čist mal desno, stoj, ...) je seveda Anja.

In sedaj za nekaj čistno novega. :) Orientalska plesna skupina iz Bleda (veliko kolegic) med predstavo v Linhartovi dvorani v Radovljici. Ženske razturajo(te)! Slikat je bilo pa kar zajeban, mal svetlobe.

In še zadnja fotka. Slikano v sredo pri Crnemgrobu, med malico. (dobro da nam na šihtu pustijo takšne izlete)
Drugače so pa tudi snemali film Cvetje v Jeseni. (vsaj tako so mi povedali)

No to bo za prvič vse! Uživite!!!